Vikend paket

Pozdravljeni, : )

Včeraj smo se vrnili s krajšega oddiha. Po 7 tednih dela smo se odločili za kratek premor – in si vzeli dva dni dopusta (četrtek in petek).

Da vas ne bo skrbelo za naše paciente, naj vas takoj pomirimo, da je bila klinika v petek odprta za zdravljenje malarije. Če se še spomnite – naš laborant William v krvnem razmazu poišče plazmodije, sestra Rhoda in vodja klinike pa poskrbi za zbijanje visoke temperature in bolnikom razloži kako morajo jemati antimalarike – ta program za zdravljenje malarije poteka tudi v vmesnem času, ko na kliniki ni prostovoljcev iz Slovenije. Za kronične rane pa je v petek poskrbela Lillian.

Torej... V četrtek smo vstali ob 5.30 in se odpravili proti Nacionalnemu parku Ruma. Naše prevozno sredstvo je bil ta džip:

Voznica Zala

Z Luande Kotieno do Mbite smo se peljali čez zaliv Viktorijinega jezera (s trajektom)...

Že med vožnjo nam je naš voznik James svetoval, da v Rumi ni videti nič drugega, kar ne bi imeli možnosti videti v Masai Mari. V Rumo smo skušali priti pred dvema tednoma, ko smo bili na potepu z motorji. Takrat nas niso spustili v park, ker naj bi notri bili nosorogi in je z motorji prenevarno. Sedaj smo izvedeli, da to ni čisto res. Da tam bivajo večinoma le antilope, ki smo ji zadnjič videli čez ograjo: : )

Zato smo se odločili, da pot nadaljujemo kar direktno proti Masai Mari. Ceste v tem delu Kenije niso ravno lepe (pravijo, da zato, ker lastniki manjših letališč v Masai Mari nimajo interesa, da bi bile ceste urejene (vsaj iz Nairobija do parka), saj potem ne bi tako mastno služili...), tako da je potovanje trajalo skoraj cel dan. Že med vožnjo pa smo videli prve živali: zebre, svinje bradavičarke, žirafo, slona.

Pumba ali warthog (pujsek bradavičar)

Slon ali n'dofu

Zvečer smo praznovali Zalin rojstni dan, dobila je torto spečeno v posodi, Masaji pa so ji zaplesali prav poseben ples (v katerem smo se jim za trenutek celo pridružili). Pesmico pa smo ji zapeli že navsezgodaj, pred odhodom. Nato pa smo se počasi odpravili spat – spanje v šotorih je bilo kljub smejanju hijen zelo dobro.

Naslednja dva dneva smo se potikali po nacionalnem parku – za občutek nekaj fotografij, kaj vse smo videli:

"Nam dogi, golevi oko, vačni aaaa" (razmišljamo, da bi to fotografijo obesili v pediatrično ambulanto)

Ker smo pozabili hrano za privabljanje slonov, sta dva člana odprave zaigrala zelje..

Topi

Bivol

Hippo

Zvečer pa smo ob taborniškem ognju razpravljali o Keniji, Afriki in tudi Sloveniji. Izvedeli smo marsikaj novega – kako Masaji še vedno obrezujejo ženske (poleg moških). In da imajo ženske sicer možnost, da se uprejo in družino prijavijo policiji (saj se obrezovanje opravi ob polnoletnosti), vendar to pomeni, da bodo za vedno izobčene iz skupnosti in da se morajo odseliti daleč stran. Masaji so sicer v Keniji znani kot zelo premožni – vse svoje premoženje pa hranijo v svoji čredi krav. Ko potrebujejo denar za npr. otrokovo šolanje, kravo prodajo in tako dobijo potreben denar. Včasih se s svojimi kravami »sprehodijo« vse do Nairobija in drugod po Keniji, celo na letališču smo videli nekaj čred (na območju, kjer je ostalim prepovedano hoditi). Masajem pač pripada zemlja, na kateri raste trava. : )

Seveda pa se jim povsod ne godi tako dobro, včasih jim živino napadejo divje živali, kot so levi, hijene... Ob napadu hijene dobijo od države povrnjeno polovico vrednosti živali, ob napadu leva pa nič.

Izvedeli smo še marsikaj o živalih, ki tam prebivajo. Najprej kako so svinje bradavičarke pozabljive – da med tekom pred levom (no, če smo natančni - levinjo) pozabijo zakaj tečejo – ali pa vmes zagledajo travo in jo začnejo jesti – tako jih levinja zelo enostavno ujame. Potem pa še razne zgodbe o hijenah, kako nekaterim turistom okrog šotorov podtaknejo kosti od večerje, hijene pa potem celo noč razgrajajo naokrog (saj lahko vohajo meso kilometre daleč). Kako lahko pojejo eno izmed svojih, če neprevidno je in se vrne nazaj v trop vsa krvava. In zgodbe kako lahko hijena poje samo sebe, če jo nekdo poškoduje, saj v vsem zanosu ne opazi, da grize samo sebe.

Ker se zvečer v savani zelo shladi, smo ugotovili, da obstaja zelo uporabno oblačilo, ki ga s pridom uporabljajo tudi Masaji. Poimenovali smo ga multi uporabni kos tekstila ali mukt, čeprav bi kdo rekel, da je to le navadna deka – razmišljamo, da bi zaradi vseuporabnosti zadevo začeli prodajati prek Topshopa. ; ) Če nam seveda ne bo kdo ukradel ideje prek tega bloga. ; ) Še ena fotografija:

Za naše sodelavce smo prinesli manjše presenečenje...

Danes pa smo se ponovno zakopali v delo in obravnavali okrog 70 pacientov. O zgodbah teh pacientov pa bi lahko napisali samostojen blog. Upamo, da sledi kmalu. : )

LP iz Majiwe : )

Silvija