Kakšen začetek tedna....

Kakšen začetek tedna...

Po štiridnevnem oddihu v Masai Mari, nas je v ponedeljek pričakala kopica pacientov.

Že med zajtrkom nas  je obiskal prevajalec John, ki je prišel po ključe od klinike in med klepetom povedal, da nas čaka zelo »lepa« rana... Torej, ko smo prišli na kliniko smo videli 12-letnega fanta, ki je imel staro poškodbo goleni in kost je po celi dolžini gledala iz rane. Ko smo spraševali starše, kako in kdaj je prišlo do tega, smo doblili več različnih zgodb, a nobene zanesljive. Fant naj bi se poškodoval med nogometom, takrat ga niso oskrbeli, zdravil ga je le zeliščar, posledice 4 mesečnega odlašanja zdravljenja pa lahko vidite na sliki. Poslali smo ga na RTG v Bondo, v četrtek ga pošljemo na nadaljno obravnavo Kisumu.

Nadaljevali smo z delom  na kliniki, vsak v svoji ambulanti. K Mateju je prišel starejši moški, ki ima občasno izcedek iz anusa. Med jemanjem anamneze reče: »Sir, I want you to see it...« Iz žepa potegne robček, na katerem je bil nek siv prah (posušen izloček). Matej je že mislil, da je pripravljen na vse mogoče paciente, ko ga je presenetil naslednji: k prvem obisku na kliniki je svoj stool sample (vzorec blata) prinesel kar v denarnici, zavitega v plastičen papirček.

Naša naslednja pacientka je bila 63 letna gospa s sifilisom, z izredno slabo higieno. Podobne težave je imel tudi njen mož, ki je prišel na kliniko naslednji dan.

Ko smo tekom dneva pripravljali paciente za napotitev v Bondo in je John že pripravljal avto, je vstopil še 35-letni moški, bivši zapornik. Že ob vstopu skozi vrata, je bil viden ogromen trebuh,ascites, ki pacienta omejuje pri dihanju. Tudi on je šel zraven v Bondo.

Tekom dneva smo imeli še obilo pacientov, z najrazličnejšimi težavami in veliko vročičnih otrok z malarijo. Lilian je imela še približno 20 pacientov, ki redno hodijo na preveze ran. Do konca delavnika smo tako pomagali približno 90 ljudem.

Danes, v torek, nas je zjutraj ob prihodu na kliniko pričakal pacient z golensko razjedo. Anamneza je bila spet bolj skopa: pred dvema mesecema nek izpuščaj, ki je počil, iz tega se je razvila razjeda. Pacienta smo poslali na bris in antibiogram v Bondo, potem se vrne k nam na prevezovanje. Ko bo rana kolikor-tolikor v redu, ga bomo napotili k kirurgu.

Na splošno pacienti dolgo odlašajo z obiskom zdravnika, raje poiščejo pomoč pri »herbalistu«, k zdravniku pridejo šele, ko je res nujno.

Še malo statistike za konec današnjega bloga: v slabih 2 mesecih dela smo pomagali več kot 700 otrokom in več kot 200 odraslim z malarijo, poskrbeli za več kot 200 glivičnih okužb, oskrbeli približno 100 otrok z garjami in rešili še mnogo drugih, sicer manj pogostih, težav.

Lahko noč iz Majiwe,

Jan

p.s.: slike bomo poravnali, ko bo mogoče.