Zdaj, ko smo v
Afriki že skoraj en mesec, mislim, da je čas, da malo opišem, kako izgleda delo
na naši kliniki v Majiwi. Pacienti se začnejo pred vrati čakalnice nabirati že
pred sedmo zjutraj, tako da jih je ob odprtju tudi do 20. Lokalni zdravstveni
delavci/prevajalci pridejo na kliniko okoli 8.30, da prvim pacientom poiščejo
kartončke, oziroma naredijo nove, če so prvič pri nas, ter jih stehtajo in
zmerijo temperaturo in krvni pritisk. Pravo delo se na kliniki začne ob 9h, ko
v službo pridejo zdravniki : ). Zdaj, ko smo v delo že kar vpeljani, gre vsak v
svojo ambulanto (oziroma v eno 2, če Jana zunaj ne čakajo pacienti z ranami).
Naša recepcija. Lilian (n levi) išče kartoteko pacienta. Kartončki so barvno označeni (modri-fantki, roza-punčke, rumeni-ženske, zeleni-moški |
Will v akciji. Maska na obraz kaže, da se trenutno ukvarja z vzorcem blata |
Ko imamo
postavljeno diagnozo, predpišemo terapijo, kjer se spet velikokrat zatakne.
Ljudje tukaj ne sprejemajo, da jih glava mogoče boli, ker pijejo premalo vode
(povprečen odgovor na vprašanje, koliko vode spijejo, je 1-2 kozarca, ne manjka
tudi takih, ki rečejo »I do not take water«), da je treba zdravila za visok
pritisk jemati več kot 1 mesec, itd. Prejšnji teden sem imel naprimer pacienta,
ki je že dolgo astmatik, vrnil se je 1 teden po tem, ko smo mu predpisali
inhalator, češ, da zdravila ne delujejo. Čeprav smo mu že prvič izčrpno
razložili (in pokazali), kako se ga uporablja, sva s Johnom (prevajalcem) spet
10 minut popravljala njegovo tehniko, da bi res zagotovila, da mu zdravilo pride
do pljuč. Potem je sledilo še podrobno spraševanje, kako njegovi problemi
izgledajo sedaj, na koncu pa je le priznal, da mu uporaba inhalatorja akutno
reši probleme, moti ga to, da ima še vedno astmo. Poleg tega bi rajši tablete.
Nasploh so tukaj
ljudje zelo nezadovoljni, če jih domov pošlješ brez vsaj kakšne tablete, saj
verjamejo, da imamo mzungi zdravilo za prav vsako stvar. Po drugi strani pa jih
lahko injekcija (ni važno, kaj je notri) ozdravi hudih kroničnih bolečin za 3
mesece (nekateri samo ob omembi injekcije proti bolečinam že navdušeno slačijo
hlače/krilo in nastavljajo rit).
Je pa res da je
velika večina ljudi, ki pride k nam resno bolanih, in zdravila res potrebujejo,
tako da redko katerega razočaramo.
Dva od naših pacientov na hlajenju v zadnji sobi. Odkar delamo vsak posamezno, tudi ta soba služi kot ambulanta |
Tako poteka
večina dneva, ob 13h imamo načeloma odmor za kosilo, čeprav se ta zaradi gužve
velikokrat premakne proti 14h, po kosilu se vrnemo in obravnavamo paciente
načeloma do 17h. V primeru, da kakšen primer presega naše zmožnosti (ali je pač
dentalen: )), ga z našim rešilcem pošljemo v Bondo (ponavadi z denarjem za vsaj
del stroškov storitve) ali v ekstremnih primerih, ko je potreben specialist, v
Kisumu.
Tako, to je na
kratko kako delamo, upam da so vam stvari bolj jasne, našim zvestim bralcem pa
obljubljamo, da se bomo potrudili, da na naš naslednji blog ne boste čakali
tako dolgo.
Lp, pisal Matej, lektorirala (in cenzurirala) Zala
Ni komentarjev:
Objavite komentar