Captain Wulbachia Crouch :))

Morala na Barchando clinic danes večji del dneva ni bila ravno visoka. Pred enim tednom je k nam prišel fant z gnilim zobom. Ker s sabo nimamo nobenega dentalca (kdaj so celo uporabni, pravi Matej : )), smo ga poslali k zobozdravniku v Bondo, ki mu ga je izpulil. Danes se je vrnil z ogromnim abscesom na obrazu/vratu, zato smo ga želeli poslati v bolnico v Kisumu, kjer bi bil kirurško ustrezno oskrbljen (iz izkušnje smo vedeli, da zobozdravnik v Bondu samo puli zobe, z zapleti se ne ukvarja, čeprav so posledice njegovega posega). Ker je družina zelo revna, smo želeli tudi finančno poskrbeti za zdravljenje. Fantičeva mama je rekla, da mora govoriti z možem in ko je prišla nazaj, je rekla, da naj fanta oskrbimo, kolikor lahko, nato pa ga bo odpeljala domov. Ne glede na pregovarjanja in razlage, kako resno je stanje, je nismo uspeli prepiričati, da naj mu omogočijo zdravljenje. Ker se mu je absces danes ponoči odprl navzven na licu, sta starša prepričana, da se bo celoten absces izpraznil čez to odprtino. Poizkušali smo ji razložiti, da je absces septiran (torej da gnoj ni samo v eni votlini), da verjetno sega v vrat in je lahko življenje ogrožujoč, da se ne bo izpraznil sam od sebe, pa se nikakor ni strinjala z zdravljenjem. Ker fant ni sam kriv, da ima take starše in mu želimo najboljše, smo poizkušali oskrbeti absces po naših najboljših močeh, mu predpisali zdravila ter poizkušali izpraznit čim več gnoja, pa v urah truda ni bilo večjega učinka. Mama je podpisala izjavo, da se zaveda tveganja in sprejema odgovornost in ga odpeljala domov. Upamo, da bo po našem in  Zipporinem prepričevanju doma moža prepričala, da privolita v zdravljenje in da ga čimprej pripeljejo nazaj.

Absces pred oskrbo

Popoldan je prišla tudi naša pacientka z epilepsijo, ki je pred dvema tednoma padla v ogenj. V ponedeljek jo je mama pripeljala k nam in ko smo videli obseg poškodbe, smo najprej obnemeli, potem pa začeli načrtovati oskrbo. Ob tem smo videli, da ima že več brazgotin in napol zaceljenih opeklin in počasi izvedeli celotno zgodbo. Dekle je leta 2010 dobila prvi epileptični napad in takrat je v neki kliniki dobila predpisano terapijo, ko je tablet zmanjkalo pa se je nehala zdravit. Živela je z možem in opravljala gospodinjska dela ter se zaradi epilepsije že nekajkrat opekla, od dveh brazgotin so se ji tudi že začele delati kontrakture (omejena gibljivost sklepov). Sedaj je med napadom padla v ogenj in dobila hude opekline, mož pa jo je odpeljal nazaj k mami, saj tako pškodovana pač ni več dobra gospodinja. Poleg oskrbe opekline smo skupaj s prevajalkami z mamo govorili tudi o tem, da dekle, ko ozdravi, ne sme več nazaj k tako neskrbnemu možu. Danes je prišla na prevezo, mrtvina se počasi demarkira, od robov je videti dobro celjenje. S predpisano terapijo in skrbno mamo ter rednimi prevezami upamo na najbolje.

Opeklina ob prvem obisku

Preveza

Opeklina danes

Tudi sicer ogromno delamo na osveščanju in preventivi, saj bodo ti ljudje le tako enkrat lahko poskrbeli zase in za svojo prihodnost. Posebej nas prizadane, ko starši slabo skrbijo za varnost in zdravje svojih otrok, saj otroci ne morejo poskrbeti sami zase (čeprav jih občudujemo, koliko bolj samostojni so, kot otroci v Sloveniji). Zato morajo na primer starši otrok, ki velikokrat zbolijo za malarijo, nazaj na kliniko prinesti pokazat mreže proti komarjem, pacienti s HIVom prinesti dokazila, da so vljučeni v program zdravljenja, pacienti včasih tudi ponavljajo za nami, kaj vse smo jim naročili, da bi si ja zapomnili.

Danes je bil tudi prvi polni dan programa za podhranjenčke, ki ga vodi sestra Rhoda. Danes je po hrano (ali nadomestno mleko oziroma porridge ali kravje mleko) prišlo 20 otrok, še 10 jih je vključenih, pa jih danes ni prišlo. Hrane je bil najbolj vesel mali deček, ki je prejšnji teden prišel k nam zaradi malarije, pa smo videli, da je zelo suhcen. Mamica je povedala, da je vdova s petimi otroci in da včasih otroci pač ne jejo, ker jim nima kaj dati. Povedali smo ji za program in danes je prišla z najmlajšima dvema, na pregled in vključitev v program. Mali najprej ni razumel, kaj se dogaja, ko pa je videl hrano in da jo bodo odnesli domov, se mu je obraz razsvetlil in bil je neopisljivo vesel. Taki nasmeški pa poplačajo tudi tiste težke trenutke z ostalimi pacienti.

Sicer imamo ogromno pacientov z malarijo (predvsem otrok), veliko starejših prihaja zaradi kroničnih sklepno mišičnih bolečin, potem je veliko črevesnih težav (in Williamovih rezultatov ''ova of A. Lumbricoides''). Naše novo geslo je ''Dečrvizirajmo Majiwo'', ob naslednjem obisku lekarne pa bomo nakupili tudi vso potrebno terapijo za vse okoliške pse, da bodo tudi oni ''dečrvizirani'' in ''debolhizirani'' : )

Življenje izven klinike je nasmejano in zadnje dni polno manga, česar smo zelo veseli. Imamo manjše probleme s pranjem perila, saj nam ga zaradi dežja ne uspe (po)sušiti, ampak se ne sekiramo kaj dosti. Jan pravi, da bo vsaj dobro splaknjeno, saj je sicer brez dežja, ki perilo splakuje na vrvi, praktično nemogoče izprati vso milnico. Danes je tudi nosil božiček – koooončno je prišla pošiljka z naročenimi zdravili in opremo. Ker je popoldan zmanjkalo elektrike in je bilo na kliniki preveč temno, bomo škatle odpirali in popisovali jutri.

Za konec pa še en klinični primer. Vzel nam je ogromno energije in skoraj smo klicali v Slovenijo za nasvete, pa se je Jan opogumil in rano oskrbel. Upamo, da bo pacientka ozdravela!

Rana pred oskrbo

Pacientka pred oskrbo

Rana po prevezi

Pacientka po oskrbi

by: Mr. Zala, MD
lektor, photo editing by: Mr. Mattheee